Notranja presoja in certifikacijska presoja: razlike

Dve presoji, dva namena

Izraz »presoja« se uporablja za več različnih dejavnosti, zato pogosto pride do zmede. Pri sistemih vodenja, kot je ISO/IEC 27001, sta najpogostejši notranja in certifikacijska presoja. Obe preverjata skladnost s standardom, vendar imata različen namen, izvajalca in posledice.

Primerjava

Lastnost	Notranja presoja	Certifikacijska presoja
Namen	Preveriti lasten sistem in ugotoviti izboljšave	Odločiti o izdaji ali ohranitvi certifikata
Zahteva	Točka 9.2 standarda	Pogoj za certifikat
Izvajalec	Zaposleni ali zunanji izvajalec	Akreditiran certifikacijski organ
Naročnik	Organizacija sama	Organizacija, ki želi certifikat
Izid	Poročilo, ugotovitve, ukrepi	Odločitev o certifikatu
Pogostost	V načrtovanih časovnih presledkih	Začetna presoja, nato nadzorne presoje in ponovna certifikacija
Ugotovitve	Obravnava jih organizacija	Vplivajo na odločitev o certifikatu

Natančen potek certifikacijskega cikla določi certifikacijski organ v skladu s pravili akreditacije. Pred začetkom se zato pozanimajte o njegovih pogojih.

Notranja presoja

Notranja presoja je del sistema upravljanja. Standard od organizacije zahteva, da jo načrtuje, izvaja in o njej poroča vodstvu. Presoja ni izpit. Njen namen je odkriti težave, preden jih odkrije zunanji presojevalec ali, še slabše, pred incidentom.

Pri notranji presoji organizacija sama določi obseg in globino v okviru zahtev standarda. Lahko se osredotoči na procese, ki so se spremenili, ali na področja, kjer so bile ugotovljene težave. Rezultati so namenjeni vodstvu, ne zunanji javnosti.

Certifikacijska presoja

Certifikacijsko presojo izvaja certifikacijski organ. Ta mora biti za ustrezno področje akreditiran pri nacionalnem akreditacijskem organu. V Sloveniji je to Slovenska akreditacija. Presojevalci certifikacijskega organa preverijo, ali sistem izpolnjuje zahteve standarda, in poročajo organu, ki odloči o certifikatu.

Organizacija presojevalca certifikacijskega organa ne izbira po lastni presoji tako, kot izbere notranjega presojevalca. Certifikacijski organ mora delovati neodvisno od organizacije in ne sme svetovati pri uvedbi sistema, ki ga certificira.

Zakaj ju ne smemo mešati

Pogosta napaka je prepričanje, da je uspešna notranja presoja zagotovilo za uspeh pri certifikaciji. Ni. Notranji presojevalec lahko spregleda nekaj, kar bo zunanji opazil, ali pa je pri presoji premalo kritičen, ker pozna ljudi in procese. Obratno velja tudi: dobro izvedena notranja presoja zmanjša tveganje za presenečenja, ne more pa zagotoviti izida odločitve certifikacijskega organa.

Drugo nesporazumljenje je, da lahko notranja presoja »nadomesti« certifikat. Ne more. Brez certifikata, ki ga izda akreditiran organ, organizacija ne more trditi, da je certificirana.

Neodvisnost in navzkrižje interesov

Pri notranji presoji standard zahteva objektivnost in nepristranskost. Presojevalec ne sme presojati lastnega dela. Če je isti svetovalec ali ista oseba pripravila sistem, ni primeren za njegovo presojo.

Zato priporočamo, da sta priprava na certifikacijo in notranja presoja za isto stranko ločeni vlogi. Pri presojah se metodološko opiramo na smernice ISO 19011 (veljavna izdaja).

Kako ju uskladiti v praksi

1. Notranjo presojo izvedite dovolj zgodaj pred certifikacijsko, da imate čas za odpravo neskladnosti.
2. Preverite, ali je bil vodstveni pregled izveden po notranji presoji.
3. Zagotovite, da so korektivni ukrepi zaprti in da je njihova učinkovitost preverjena.
4. Za začetno certifikacijo vnaprej uskladite termin s certifikacijskim organom.
5. Če notranjih presojevalcev nimate ali bi bila presoja pristranska, razmislite o zunanjem izvajalcu.

Naslednji korak

Če načrtujete certifikacijo, si oglejte pripravo na ISO. Za neodvisen pregled obstoječega sistema so na voljo notranje presoje, za oceno vrzeli pred uvedbo pa GAP analiza. Za individualno ponudbo nam pišite.